Opombe:
* Japonski izrazi so zapisani po sistemu Hepburn, ki je mednarodno priznan sistem latiniziranja japonščine.
* Vsa japonska lastna imena so zapisana po japonskem vrstnem redu, to je priimek pred imenom.
Začetek 20. stoletja velja za prelomno obdobje v zgodovini japonskih borilnih veščin. Okoli leta 1900 so se namreč borilne veščine, danes poznane pod imenom karate, z Okinawe razširile na Japonsko. V naslednjih desetletjih je bil karate neprenehoma podvržen spremembam, zaradi katerih je dobil izrazit »japonski karakter«, leta 1933 pa je bil tudi uradno priznan kot borilna veščina. V tem obdobju so se razvili štirje osnovni stili: Funakoshi Gichin je propagiral Shōtōkan, Ōtsuka Hirnori je razvil Wadō-ryū, Mabuni Kenwa je oblikoval Shitō-ryū in Miyagi Chōjun je ustanovil Gōjū-ryū.
Med omenjenimi štirimi šolami oz. stili je Gōjū-ryū najbolj poudarjal pomen gorskih asketskih praks. Eden izmed ključnih mojstrov, ki so združili borilne veščine z gorskih asketizmom in religioznimi praksami, pa je bil Yamaguchi Gōgen.
Yamaguchi se je rodil 20. januarja 1909 v mestu Kagoshima na otoku Kyūshū. Bil je neposreden učenec ustanovitelja šole Gōjū-ryū, mojstra Miyagija, in še do danes velja za enega najbolj znanih japonskih mojstrov karateja. Njegov vzdevek je bil »Maček«, ni pa točno jasno, zakaj. Ena izmed anekdot pravi, da je bil specialist za t. i. položaj mačke (neko-ashi dachi), in da naj bi tudi na splošno zaradi načina gibanja in videza, še posebno zaradi značilnih dolgih las, spominjal na mačka. Znan pa je tudi po tem, da je kot prvi začel razvijati idejo t. i. prostega boja (jiyū kumite) kot način vadbe.
Celotno njegovo življenje se je odvijalo okoli borilnih veščin in religije. Ti dve področji sta bili tako prepleteni, da je težko reči, kje se konča prvo in začne drugo. Yamaguchi je bil šintoistični duhovnik in pripadnik sekte1 Shinshū-kyō. Osrednji nauk omenjene sekte je ideja očiščevanja (misogi oz. harae), kar je hkrati tudi njena glavna religiozna aktivnost. Pri ritualu očiščevanju gre za to, da odstranimo vso nečistost (kegare), tako telesno kot tudi mentalno, in s tem obnovimo osnovno energijo ki, da začne zopet tekoče krožiti. Nečistost ne gre razumeti v smislu krščanske ideje greha. Pri grehu gre za namerna nemoralna dejanja, medtem ko z nečistostjo pridemo v stik hote ali nehote v vsakdanjem življenju in tako »zapacka« naš ki. Očiščevanje se običajno opravlja z vodo, zato imajo npr. vsa šintoistična svetišča pri vhodu fontano oz. paviljon z vodo. Tekom zgodovine pa so gorski asketi prakse očiščevanja ponesli na bolj ekstremno raven, saj so jih dojemali kot metodo za premagovanje fizičnih in mentalnih ovir. S tem ko so prebili mentalne prepreke, so lahko napredovali na višji duhovni nivo.
Sekta Shinshū-kyō, ki ji je pripadal Yamaguchi, prakticira raznovrstne očiščevalne rituale. Med glavne rituale spadajo očiščevanje pod mrzlim slapom, hoja po žerjavici ter škropljenje telesa z vrelo vodo. Izvaja pa tudi oblike meditacije, ki naj bi premagovale negativna čustva, kot so npr. jeza in sebičnost. Yamaguchi je v sklopu vadbe borilnih veščin redno izvajal zimske treninge v gorah, in sicer sam ali pa s svojimi učenci. Njegova priljubljena kraja sta bili gori Ontake v Naganu in gora Kurama v Kyotu. Treningi so trajali dva tedna, vključevali pa so jutranje očiščevanje z mrzlo vodo, tek po pobočju gore, dihalne vaje pod slapom, vaje za telesno moč in kondicijo, in večerne meditacije (zazen) v svetišču. Tu velja omeniti, da so tudi meditacije fizično naporne, saj se običajno izvajajo pri zelo nizkih temperaturah v klečečem položaju, trajajo pa tudi več kot eno uro.
Vendar pa te prakse niso bile omejene samo na občasne zimske treninge. Yamaguchi je tesno prepletel religiozne prakse in karate, njegova podoba pod slapom pa je postala legendarna. Menil je, da sta telo in um neločljivo povezana, pravilno dihanje in koncentracija pa sta nujna za razumevanje borilnih veščin. Zaradi svojih dosežkov je bil tudi dolga leta vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov.
Najbolj znana slika Yamaguchija pod slapom.
Leta 1964 je Yamaguchi povezal vse štiri glavne šole (Shōtōkan, Wadō-ryū, Shitō-ryū in Gōjū-ryū) in ustanovil zvezo, ki je danes poznana kot Japan Karate-dō Federation (JKF). Leta 1969 mu je takratni japonski cesar Hirohito podelil Modro medaljo kot priznanje za njegove zasluge in neprecenljiv prispevek k razvoju japonskih borilnih veščin in njihovemu razširjanju po svetu. Yamaguchi je umrl 20. maja 1989, star 80 let.
In še 5 skrivnosti šole Gōjū-ryū, ki jih je zapisal Yamaguchi:
- Hitri gibi
- Krepek in umirjen um
- Lahko telo
- Bister um
- Obvladanje osnov
1Beseda sekta ima v kontekstu religije na Japonskem in šintoizma nevtralen pomen, za razliko od krščanstva, kjer ima izrazito negativno konotacijo.
Mateja Žabjek