Tai Chi Chuan

Na Kitajskem obstajajo tri glavne borilne veščine, poznane kot notranji stili: Tai Chi Chuan, Xing Yi in Pa Kwa Chang. Smatrane so kot najvišje, najzahtevnejše in najbolj prefinjene veščine, ki so se včasih učile samo v zelo zaprtih krogih: člani družine, menihi, princi, bogataši, kasneje še v vojski, npr. Xing Yi.

Čeprav se imenujejo notranji stili za razliko od zunanjih (Shaolin), uporabljajo v svojih premikih bodisi notranjo energijo – Qi, kot tudi zunanjo silo – Chou Jin. Zato njihovi premiki niso le mehki in počasni meditacijski gibi za zdravje, ampak uporabljajo vse možne naravne načine premikov in sil, oz. uporabe moči kot so teža, val, rotacija, kontrakcija-dekontrakcija, eksplozije, skoke itd. Poleg tega se njihove aplikacije osredotočajo na uporabi t.i. indirektnih sil, kot npr. gravitacijska sila, centrifugalna, centripetalna sila, z razliko od zunanjih stilov, ki  uporabljajo direktne sile (Shaolin, določeni Karate stili).

Zelo na splošno povedano bi lahko njihove značilnosti boja in premikov opredelili tako:

* Tai Chi Chuan uporablja majhne krožne premike na bazi trinajstih notranjih poti – ne glede na šolo oz. stil (Jang, Chen, Sun, Li, Wu)
* Pa Kwa Chang – Ta veščina je smatrana kot “kraljica” borilnih veščin, je daleč zahtevnejša od vseh ostalih. Uči se jo lahko samo nekdo, ki je že vešč v kaki drugi veščini; za popolnega novinca ne pride v poštev. Znana je po številnih dinamičnih in kompleksnih gibih, kjer se največkrat za udarjanje uporablja odprto dlan. Tesno je povezana s filozofijo in principi starodavne knjige I Ching – knjiga sprememb.
* Xing Yi Chuan – veščina oblike in uma. Od ostalih dveh se razlikuje v tem, da je navzven bolj trd in uporablja ravno linijo premikov. Spada vsekakor v notranje stile, kjer se uporablja um – Yi za sprostitev notranje energije – Qi in njeno zunanjo manifestacijo Jin, kot primarnega pomena. Tudi Xing Yi se osredotoča na pet elementov tradicije – voda, ogenj, zrak, zemlja in kovina. Poleg tega se njegove forme zgledujejo po načinu obnašanja dvanajstih živali (zato vsebuje 12 posameznih in eno skupno formo). Seveda poznavanje živali v formi pomeni, da se dobesedno spremeniš v njo – kar se tiče dihanja, razmišljanja, premikanja, uporabe določenih sposobnosti in sil.

To s časom privede do tega, da spet pridobiš naravni instinkt, ki je pri sodobnem človeku šel v pozabo zaradi prevelike in omejene racionalizacije uma v zadnjih obdobjih.

Vse tri navedene veščine imajo skupne elemente, kakor tudi svoje značilnosti. Obenem vse tri gojijo oz. vsebujejo programe t.i. Qi Gonga za celovito gradnjo posameznika. Qi Gong je namreč veda, terapija, samoterapija, način energetsko-dihalnih vaj, ki se izvajajo statično in v gibanju. Načinov je veliko tako, da je kvaliteta vaj odvisna samo od pridnosti posameznika ali učitelja in ne od šole ali stila!

Program učenja

Pri nas se program izvaja po zrelostnih nivojih oz. skupinah, kjer se podaja znanje osmih nivojev Tai-Chija; vaje v parih, gradnja teles skozi različne načine, ter študij petih glavnih orožij.

Tai Chi Chuan je prava zakladnica znanja in tudi zahtevna veščina, ki terja od človeka rednost, trud in sposobnost spreminjanja samega sebe; primerna je za vsakogar, ne glede na spol in starost, ne glede na telesne sposobnosti; pomembno je le, da je oseba pripravljena storiti nekaj zase.

Prej omenjenih osem nivojev v formah predstavlja osem zrelostnih stopenj na poti izobraževanja. To pomeni, da se forma, glede na znanje posameznika rahlo spreminja, se daljša ter postaja zahtevnejša. To je seveda normalno in obvezno, kajti smo bitja v evoluciji in nam lahko vsaka stagnacija le škodi, spremembe pa doprinesejo svežino, zdravje in višje zavedanje.

Znanje, ki ga pridobivamo v formah, preverjamo na različne načine tudi pri delu v parih, kot so npr. potisk rok, samoobrambne aplikacije, koordinacijske vaje, t.i. vaje pozornosti, prebujanje in razumevanje hitrosti ipd.

Ko govorimo o Tai Chi Chuanu, govorimo vedno o borilno-zdravilni veščini: to včasih zavre zanimanje določenih ljudi, ki bi se radi vpisali v šolo zdravilne veščine, z druge strani pa čudi t.i. borce, da je to borilna veščina. V resnici je to oboje, kar velja tudi za vse ostale borilne veščine. 

Treba je vedeti, da:

* borilna ne pomeni groba, napadalna, pretepaška temveč, da se najprej soočaš in boriš s seboj ter svojimi problemi, zavorami, strahovi. S pomočjo take vadbe pridobiš drugačno rednost v svojem življenju, večjo samozavest, bolje spoznaš svoje telo in svoj um, ter začenjaš verjeti, da nimaš meja, da si sposoben doseči ogromno in tudi pomagati drugim (seveda je pa človek sposoben tudi veliko škoditi). Delo na aplikacijah oz. razumevanju samoobrambe je vedno na nivoju zrelosti oz. sposobnosti sprejemanja znanja skupine. Tai Chi Chuan – njegovo izvorno ime je Wudang Pai, ki je že od vsega začetka vzporedno gojila Qi Gong vaje za ohranjanje zdravja. Ker je pravi borilni program res zahteven, se ga izvaja samo v posebnih zrelih skupinah ali med posamezniki.

* V svetu obstaja v zvezi z borilno-zdravilnimi veščinami zelo veliko napačnih ali popačenih informacij. Danes se mnogi ožigosajo za trenerje, učitelje, mojstre,… v resnici pa poznajo le drobtinico velikega zaklada – pa še to včasih zelo slabo (tako zdravstveni, kot borilni vidik). Če želiš postati učitelj, trener, mojster, je potrebno dolgo in intenzivno študirati in če se le da biti v stiku z živečim učiteljem, ki te ima redno pod kontrolo, kar se tiče znanja, obnašanja (ego, prevzetost) in osebne rasti. Kdor se vpiše v katerokoli šolo borilnih veščin še ne ve s kom ima opravka. Zato je naloga vsakega učitelja, da pošteno in redno dela na sebi. 

*Današnji človek preveč omejuje samega sebe in tudi druge – prostorsko, časovno, kulturno, čustveno! Borilno-zdravilne veščine in Qi Gong omogočajo premagovanje teh omejitev, da lahko zaplavamo v svet višjih sposobnosti, zmogljivosti, razumevanja in sreče!

Vsak od nas ima svojo življenjsko pot in svoje življenjske lekcije, da enkrat dozori in nekam prispe. Kam, koliko, kako daleč? To je stvar posameznika.

Tai Chi Chuan program študija naše šole

Forme:
1. Jang šola – po nivojih, glede na stil živali, goloročno in z orožji
2. Wudang – višje skupine
3. Orožja, žoga

Vaje v parih:
1. Toui-shou – po nivojih glede na stil živali glede na element (zemlja, voda, …)
2. Samoobramba proti nožu na osnovi forme
3. San shou – dogovorjene medsebojne aplikacije
4. Dan shou – prosti boj – z učiteljem, samo višja skupina

Qigong:
1. Pa  tuan chin
2. Vaje kitnomišičnega odlepljanja
3. Dihalne vaje in odpiranje energijskega sistema
4. Vadba s palico za funkcionalno prožnost
5. Yi chuan
6. Meditacija – vizualizacija – kontemplacija